Predlog medijske strategije ni primeren za nadaljnjo obravnavo

Dodatna regulacija ali “obdavčitev” dostopa do interneta, spleta ali vsebin bi imela dolgoročne negativne družbene in gospodarske učinke

 

Ljubljana, 2. decembra – Forum za digitalno družbo (Forum) je 1. decembra organiziral posvet o izzivih medijev v dobi spleta. Oblikoval je stališče, da medijska strategija ne vsebuje ukrepov, ki bi omogočali zdrav razvoj ali vsaj preživetje slovenskih medijev. Ne ponuja primernih odgovorov na izzive medijev v dobi digitalne preobrazbe, temveč predstavlja nadaljevanje politike subvencioniranja le določenih medijev, kar izkrivlja slovensko medijsko krajino. Predlaga nepremišljene ukrepe, s katerimi bi grobo regulirali spletne medije oz. platforme in jih dodatno obdavčili. Forum odločno svari pred nepremišljenimi koraki, ki lahko imajo dolgoročne negativne učinke. Zavzema se za široko javno razpravo o medijski politiki, predvsem pa se odločno izreka proti dodatni regulaciji ali kakršnikoli dodatni “obdavčitvi” dostopa do interneta, spleta ali spletnih vsebin.

Forum je na podlagi mnenja članov in javnega pogovora o izzivih medijev v dobi spleta oblikoval stališča do medijske strategije in politike.

Spletne storitve in platforme so zamajale tradicionalne oblike komuniciranja v družbi in vplivajo na vse dejavnosti, od gospodarstva do politike. Velik del državljanov novice dobi na teh platformah, zato imajo veliko moč in s tem tudi odgovornost. Tradicionalni mediji ne zmorejo več ponuditi visoke ravni storitev, zato so se uveljavile spletne platforme, ki to sposobnost imajo. Poleg tega omogočajo največje možne mrežne učinke, delujejo vključujoče, na osnovi ogromne količine zbranih podatkov pa delujejo tudi zelo učinkovito.

Spletne platforme spodbujajo produkcijo medijskih vsebin, ki jih oblikujejo ljudje sami, mimo tradicionalnih medijev in brez uredniške politike. Vsebin je danes mnogo več kot nekoč, niso pa uredniško oblikovane. Tudi v spletu pa lahko prihaja do anomalij, tudi do cenzure ali izkrivljanja informacij, le da je to prepuščeno računalniškim algoritmom.

Na drugi strani so tradicionalni mediji v krizi. Izgubljajo ne le verodostojnost, ampak tudi ne (z)morejo zagotoviti ravni storitev, mrežnih učinkov in učinkovitosti, primerljive s spletnimi platformami. Ministrstvo v strategiji ne ponuja pravih odgovorov na izzive tradicionalnih medijev v dobi spleta in digitalne preobrazbe. Namesto iskanja odgovorov na izzive bi nadaljevalo z obstoječim subvencioniranjem medijev, ki ohranja množico lokalnih medijev in programov posebnega pomena, ki to sploh niso, ter uvedlo nove dajatve, s katerimi bi financiralo še slovensko avdiovizualno produkcijo, deficitarne medijske vsebine in programe medijskega opismenjevanja.

Z načrtovanimi ukrepi bi ministrstvo grobo poseglo v regulacijo spletnih medijskih platform. Za digitalni svet, za katerega so značilne hitre spremembe in inovacije, po mnenju Foruma velja, bolj kot kjerkoli drugje, priporočilo francoskega renesančnega filozofa Montesquieuja, da je treba zakone spreminjati z drhtečo roko. Skladno s tem Forum svari pred nedomišljenimi in rokohitrskimi odločitvami, ki lahko imajo dolgoročne negativne družbene in gospodarske učinke. V digitalni dobi ni problem v ustvarjanju vsebin, ki so v izobilju, ampak dostop do njih. Predvideni ukrepi ministrstva pa bi dostop do vsebin še dodatno otežili, s čimer bi bili oškodovani tako njihovi uporabniki kot izdajatelji.

Spletni mediji so že podvrženi regulaciji. Zanje že sedaj velja splošna trgovinska in davčna zakonodaja, zakonodaja o varstvu konkurence, varstvu pravic potrošnikov, varstvu osebnih podatkov, elektronskem poslovanju, informacijski varnosti, prepovedi sovražnega govora in obrekovanja ipd. Forum svari pred dodatnim normiranjem digitalnega gospodarstva, dodatno regulacijo in tudi pred uvajanjem novih dajatev. Po mnenju Foruma je kakršnokoli posebno obdavčenje interneta, spleta ali vsebin popolnoma nesprejemljivo.

Priporočila Foruma za digitalno družbo, na podlagi opravljenega posveta, so:

  1. medijska strategija zaradi številnih pomanjkljivosti ni primerna za nadaljnjo obravnavo;
  2. poostrena kontrola nad družbenimi mediji ne bo izboljšala demokracije v državi;
  3. posebno obdavčenje interneta, spleta ali vsebin je popolnoma nesprejemljivo;
  4. država naj denar za ukrepe medijske politike in javne medije zagotovi v integralnem državnem proračunu, kjer se sredstva zbirajo na socialno pravičnejši način;
  5. vzpostavljati je treba kulturo, v kateri potrošnik medijske vsebine plačuje. Za kakovost medijske ponudbe bodo najlažje skrbeli bralci, poslušalci in gledalci, ne pa uradništva z državnimi razpisi;
  6. zožiti je treba definicijo medija posebnega pomena in preprečiti dosedanje anomalije, ko so se z javnim denarjem subvencionirali povsem zasebni projekti, ki so se postavili v službo lokalne politike;
  7. predlagana depolitizacija Programskega sveta RTV Slovenija ni korak v pravo smer. Če RTV Slovenija opravlja javno službo in je javna medijska hiša, je povsem naravno, da so njeni programi predmet javne razprave in tudi nasprotovanj v pluralnem javnem in tudi političnem prostoru. Nesprejemljiva ni “političnost” članov programskega sveta, pač pa to, da svojih političnih preferenc ne razkrijejo. Za usodo javnega medija je bistveno bolj nevaren vpliv tistih, ki imajo posebne (pridobitne) interese v zvezi s programsko produkcijo, pa kot člani programskega sveta lahko vplivajo na programske usmeritve.

Dodatne informacije