Agencija za komunikacijska omrežja Republike Slovenije (AKOS) je 16. maja objavila pripombe, prispele v javnem posvetovanju o posodobljenem predlogu Splošnega akta o storitvah dostopa do interneta in s tem povezanih pravicah končnih uporabnikov (Splošni akt). Prvotni predlog Splošnega akta je bil v javnem posvetovanju septembra lani. V drugem javnem posvetovanju pripomb ni podala Zveza potrošnikov Slovenije, čeprav AKOS njenih bistvenih pripomb ni upošteval. Splošni akt predstavlja enega izmed izvedbenih dokumentov Uredbe (EU) 2015/2120 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta (Uredba), pa vendar v nobenem izmed javnih posvetovanj niso sodelovale nevladne organizacije, ki so bile aktivne v kampanji za ohranitev nevtralnosti interneta leta 2015. Sodelovale niso niti v predhodnih javnih posvetovanjih v zadevah, povezanih z nevtralnostjo interneta.
Poleg vsebinskih so bile v obeh javnih posvetovanjih podane pripombe na postopek priprave Splošnega akta, ki je sporen in v nasprotju s temeljnimi regulativnimi načeli. Iz dokumentov je tudi razvidno, da AKOS v posodobljenem predlogu Splošnega akta ni upošteval bistvenih pripomb Zveze potrošnikov Slovenije, medtem ko je pretežno upošteval pripombe operaterjev. Slednje je razvidno iz pripomb Sekcije operaterjev elektronskih komunikacij pri GZS (SOEK) in iz pripomb družbe A1 Slovenije.
Kratek pregled postopka
Lanskega septembra je AKOS dal v javno razpravo predlog Splošnega akta o storitvah dostopa do interneta in s tem povezanih pravicah končnih uporabnikov (Splošni akt). Pri njegovem snovanju je sledil cilju (i) zagotoviti enotno metodologijo merjenja hitrosti in parametre kakovosti prenosa podatkov pri storitvah dostopa do interneta in (ii) zagotoviti pravila, ki zagotavljajo enako in nediskriminatorno obravnavo internetnega prometa ter transparentnost ponudnikov pri zagotavljanju storitev dostopa do interneta v razmerju do končnih uporabnikov glede obsega, omejitev, vrste in kakovosti storitev, za katere sklepajo pogodbe ter s tem povezane pravice.
Na prvotni predlog Splošnega akta so pripombe podali:
- Zveza potrošnikov Slovenije,
- Svet za elektronske komunikacije,
- T-2, d.o.o.,
- GZS, Sekcija operaterjev elektronskih komunikacij (dodatne pripombe) in
- Telemach, d.o.o.
Na podlagi prejetih pripomb in na podlagi sestankov z deležniki je AKOS pripravil dopolnjen predlog Splošnega akta, ki ga je nedavno dal v ponovno javno razpravo. Cilje, ki jim želi slediti s tem predpisom, je nekoliko popravil in dopolnili. Tako dopolnjeni predlog Splošnega akta natančneje določa: (i) metodologijo merjenja tehnične kakovosti storitev dostopa do interneta prek fiksnega širokopasovnega dostopa in prek širokopasovnega dostopa do storitev na fiksni lokaciji z uporabo brezžičnih tehnologij (FWBA dostop), (ii) postopke za ugotavljanje skladnosti pogodbenih določil glede hitrosti, (iii) pravila, ki zagotavljajo enako in nediskriminatorno obravnavo internetnega prometa ter transparentnost ponudnikov pri zagotavljanju storitev dostopa do interneta v razmerju do končnih uporabnikov glede obsega, omejitev, vrste in kakovosti, način sklepanja pogodb ter s tem povezane pravice končnih uporabnikov in (iv) pravila glede upravljanja in omejevanja prometa v okviru storitve dostopa do interneta.
Na dopolnjeni predlog Splošnega akta so pripombe podali:
- T-2 d.o.o.,
- A1 Slovenija d.d.,
- Svet za elektronske komunikacije,
- GZS, Sekcija operaterjev elektronskih komunikacij in
- Forum za digitalno družbo.
Nespoštovanje osnovnih regulativnih načel
ZEKom-1 je manj zapovedujoč, saj zgolj določa, da s splošnim aktom AKOS »lahko« podrobneje uredi vprašanja, ki nastanejo pri izvajanju 133. člena, ki ureja kakovost javnih komunikacijskih storitev. Ta pravna podlaga omogoča, da AKOS področje uredi s splošnim aktom, a hkrati implicira, da morajo za sprejetje splošnega akta obstajati utemeljeni razlogi, ki bi jih AKOS moral podrobneje utemeljiti vsaj v obrazložitvi predloga podzakonskega predpisa, sledeč predhodno omenjenim osnovnim regulativnim načelom.
AKOS pri pripravi predloga Splošnega akta po našem mnenju ni upošteval osnovnih regulativnih načel, kot so načelo sorazmernosti in načeli objektivnosti in preglednosti. V obrazložitvi je zgolj zapisal, da mu Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) z drugim odstavkom 133. člena nalaga, da podrobneje uredi vprašanja v zvezi s kakovostjo javnih komunikacijskih storitev, zlasti določi parametre kakovosti storitev, ki jih je treba meriti, vsebino, obliko in način objave informacij, vključno z mehanizmi za potrjevanje kakovosti, da se končnih uporabnikom, vključno s končnimi uporabniki invalidi, zagotovi dostop do izčrpnih, primerljivih, zanesljivih in uporabnikom prijaznih informacij.
Pred pripravo Splošnega akta bi AKOS moral pripraviti ustrezne analize, ki bi pokazale, ali je priprava splošnega akta potrebna ali ne, in bi dale potrebno podlago za oblikovanje primernih regulativnih ukrepov. Poleg tega bi v obrazložitvi Splošnega akta moral dodatno pojasniti:
- izhodišča in razloge za pripravo Splošnega akta;
- razloge za pripravo posameznih ukrepov;
- povezavo med Splošnim aktom in Samoregulacijskm kodeksom o nadomestilih za nedelovanje ali slabše delovanje javnih komunikacijskih storitev operaterjev javnih komunikacijskih storitev v Republiki Sloveniji (Samoregulacijski kodeks), ki področje deloma že ureja;
- razloge, zakaj Priporočilo v zvezi z izvajanjem določil Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 11. 2015 glede zagotavljanja storitev dostopa do interneta (Priporočilo) ni več ustrezno in kakšna je povezava med Priporočilom in Splošnim aktom;
- povezavo med razlogi za pripravo Splošnega akta in vsebino Nacionalnega poročila o nevtralnosti interneta za obdobje 30. 6. 2017 – 30. 6. 2018 (Nacionalno poročilo);
- kako je oziroma ni pri pripravi Splošnega akta sledil Smernicam nacionalnim regulativnim organom za izvajanje pravil o nevtralnosti interneta z dne 30. 8. 2016, ki jih je izdal BEREC.
AKOS je v Priporočilu zapisal, da bi v primeru, da Priporočilo oziroma morebitni samoregulativni ali koregulativni ukrepi ne bi dosegli želenih učinkov, pogodbeno urejanje in objavo ustreznih in kakovostnih informacij predpisal s splošnim aktom. Vendar pa v zadnjem Nacionalnem poročilu AKOS ni navedel nobenih razlogov za pripravo Splošnega akta. Tega ni storil niti v četrtletnih poročilih o reševanju uporabniških sporov s področja elektronskih komunikacij in poštnih storitev niti v obrazložitvi Splošnega akta.
Predlog za umik splošnega akta
AKOS je predlog Splošnega akta pripravil brez ustrezne analize in nato upošteval pretežno le pripombe operaterjev. Domnevamo lahko, da je dodatne informacije za pripravo predloga podzakonskega predpisa dobil tudi na podlagi posamičnih (nejavnih) sestankov z deležniki izven javnega posvetovanja.
Pred pripravo predloga predpisa bi AKOS moral predstaviti ustrezno analizo in pojasniti razloge za njegovo pripravo. To je toliko bolj pomembno, ker so od analize stanja na trgu in ugotovljenih težav oz. razlogov za ostrejšo regulacijo odvisne tudi posamične določbe predpisa in učinkovitost kasnejših uporabniških in sodnih sporov.
Nespoštovanje osnovnih regulativnih načel (npr. načela sorazmernosti, načel objektivnosti in preglednosti) pri pripravi Splošnega akta je zelo problematično. Še zlasti zato, ker je AKOS regulator, ki bi moral biti ne le neodvisen, ampak bi si moral prizadevati, da daje tudi videz neodvisnosti in pri svojem delu spoštuje načela sorazmernosti, objektivnosti in preglednosti.
Za povrnitev zaupanja s strani potrošnikov bi bilo edino smiselno, da AKOS predlog Splošnega akta umakne in pripravi novega, tokrat sledeč osnovnim regulativnim načelom.