V Sloveniji plačujemo vse dražje elektronske komunikacijske storitve. Predvsem se draži naročnina na sestavljene pakete s televizijskimi programi. Statistični urad je med lanskim in letošnjim januarjem (v indeksu cen življenjskih potrebščin) zabeležil 16,5-odstotno rast cen naročnine na televizijske programe. Kot da to ni dovolj, operaterji v letošnjem letu kar po vrsti nadaljujejo z višanjem cen.
V Forumu za digitalno družbo smo pred enim letom v priporočilu za zaščito javnega interesa na področju televizije opozorili, da so širokopasovne storitve v Sloveniji med najdražjimi v EU. Analiza Evropske komisije je pokazala, da so bile najugodnejše ponudbe skoraj čez celo paleto storitev oz. paketov nad povprečjem EU.
Najnovejša primerjalna analiza cen fiksnih širokopasovnih storitev Komisije še naprej kaže, da v Sloveniji izstopajo zlasti nadpovprečno visoke cene samostojnih internetnih priključkov. Leta 2016 so bile cene tovrstnih priključkov med najdražjimi tremi državami članicami EU v segmentih 12–30 Mb/s in 30–100 Mb/s.
Primerjalna analiza izpostavlja, da so najcenejši paketi »dvojčki« pri nas cenejši od samostojnih internetnih priključkov. Zato ne preseneča, da je Slovenija v EU med državami članicami z najvišjim deležem naročnikov sestavljenih paketov. Njihov delež pri nas predstavlja kar tri četrtine vseh naročnin širokopasovnih storitev.
Pri cenah trojčkov, ki vključujejo internet, fiksno telefonijo in televizijo, so slovenske cene v povprečju EU, vendar okoli dvakrat višje od najnižjih cen v državah članicah. Glede na trend upadanja cen v EU in sorazmerno visoke cene v Slovenji, lahko sklepamo, da so zadnje podražitve posledica tržnih anomalij, na katere se sklicujejo celo sami operaterji.
V zvezi s tržnimi anomalijami smo v Forumu že lani opozorili, da prihaja do dogovorov med operaterji in izdajatelji televizijskih programov, ki so v škodo potrošnikov. Tovrstni dogovori pa so mogoči, ker trg elektronskih komunikacijskih storitev ni dovolj nekonkurenčen.
Potrošniki morajo dvakrat plačevati za dostop do programov RTV Slovenija, ki imajo značaj univerzalne storitve. Poleg tega pristojni državni organi dopuščajo, da se slovenski komercialni televizijski programi, ki delujejo po poslovnem modelu plačljive televizije, v pakete kabelske, IP in satelitske televizije vključujejo po načelu »obveznosti izvajanja prenosa« (ti. načelo »must carry«), ki je tradicionalno namenjeno brezplačno dostopnim programov prek sistema prizemne televizije.
V Forumu smo že izpostavili neučinkovitost obeh regulatorjev, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS) in Agencije RS za varstvo konkurence (AVK), ki trga ne uspeta ustrezno regulirati. Regulatorja interesov potrošnikov ne varujeta dovolj učinkovito in uspešno.
Podobno je ugotovila Evropska komisija, ko je opozorila AKOS, da ne izvaja obveznosti cenovnega nadzora nad Telekomom Slovenije kot operaterjem s pomembno tržno močjo, s čimer ovira delovanje konkurence in posredno škoduje končnim naročnikom ter razvoju trga. Komisija je posebej izpostavila, da bi sprejem ukrepov, ki jih je predložil AKOS, pomenil nadaljnje povečevanje razlik med cenami v Sloveniji in v drugih državah članicah EU v škodo slovenskih končnih uporabnikov.
Razmere dodatno zaostruje slaba ali neprimerno uveljavljena zakonodaja. Pod pretvezo široke razlage Zakona o medijih (ZMed) se dogajajo zlorabe pravil konkurence, ki bi jo moralo z ustrezno razlago ali spremembo, če je treba, določb o »obveznosti izvajanja prenosa« preprečiti že Ministrstvo za kulturo z nujno spremembo ZMed. Preden bo, če sploh, ukrepal AVK, bo na trgu nastala že težko popravljiva škoda.
Potrošniki imajo ob tem omejene možnosti ukrepanja. Zaradi neustrezne regulacije so na trgu cenovne anomalije, ki potrošnike odvračajo od prekinitve paketnih naročniških razmerij in s tem od prekinitve naročnine na drage televizijske programe. Tovrstna možnost je za razvoj konkurenčnega trga pomembna, a brez ukrepanja obeh regulatorjev sprememb na trgu ne bo.
V kolikor AKOS in AVK ne bosta pričela učinkoviteje in uspešneje izvajati svojih pristojnosti, se bo nadaljevala koncentracija trga elektronskih komunikacijskih storitev in okrepila vertikalna integracija med operaterji in izdajatelji televizijskih programov. Pričakujemo lahko tudi ohranjanje že tako visokih cen storitev ali celo njihovo nadaljnje višanje. V takšnih razmerah ostajajo priporočila Foruma še naprej aktualna.