Kako koronavirus vpliva na internet

Pandemija koronavirusa je prisilila podjetja, javno upravo in šole, da spodbujajo delo in izobraževanje od doma.

Dušan Caf • 31. marec 2020

Priča smo največjemu globalnemu eksperimentu dela od doma. Pandemija koronavirusa je prisilila podjetja, javno upravo in šole, da spodbujajo delo in izobraževanje od doma. Uporaba spletnih izobraževalnih platform, sporočilnih sistemov in videokonferenčnih orodij se hitro veča. Ker so ljudje več doma, narašča tudi uporaba medijskih vsebin, zlasti pretočnih, in igranje spletnih iger. Zaradi tega so spletne aplikacije in platforme vse bolj obremenjene, močno se je povečal tudi internetni promet. 

Preobremenjenost interneta

Povsod, kjer so zaradi pandemije uvedli omejitve gibanja, se srečujejo s preobremenjenostjo internetnih omrežij. Obseg internetnega prometa se je od izbruha koronavirusa povprečno povečal za 30 do 60 odstotkov. Običajne vršne obremenitve so se raztegnile čez zel dan. Mnogi se sprašujejo, ali lahko zaradi silovitega povečanja prometa pride do kolapsa interneta.

Ponudniki ključne internetne infrastrukture doslej niso poročali o večjih težavah. Po njihovem mnenju sedanje razmere še ne predstavljajo resne grožnje za delovanje svetovnega interneta in ob postopni rasti prometa ne pričakujejo večjih težav. To pa še ne pomeni, da uporabniki ne bodo imeli nobenih problemov. 

Največji slovenski operaterji so v dveh tednih po razglasitvi epidemije koronavirusa v Sloveniji in po uvedbi ukrepov za zajezitev širjenja virusa zaznali bistveno povečanje internetnega prometa, vendar ne poročajo o večjih težavah. Ozka grla so predvsem v centralnih točkah, na strežniških sistemih, kjer si prizadevajo za zagotavljanje zadostnih zmogljivosti. Tudi upravljavec slovenskega stičišča internetnih omrežij SiX je uspel zagotoviti zadostne zmogljivosti za nemoteno izmenjavo povečanega obsega internetnega prometa.

Promet na slovenskem stičišču internetnih omrežij SiX v preteklem dnevu (Arnes).

Promet na slovenskem stičišču internetnih omrežij SiX v preteklem tednu (Arnes).

Promet na slovenskem stičišču internetnih omrežij SiX v preteklem letu (Arnes).

Če povečanje internetnega prometa v glavnem ni problematično, zakaj se potem sploh ukvarjamo z vprašanjem, ali bo internet prenesel večjo obremenjenost s pretočnimi in videokonferenčnimi vsebinami?

Uporabniki poročajo o težavah

V Sloveniji nihče ne objavlja sprotnih uradnih informacij o tekočih prekinitvah delovanja elektronskih komunikacijskih storitev in omrežij, kaj šele o slabšem delovanju ali kakovost storitev. Prav tako nihče sistematično ne spremlja težav uporabnikov pri dostopu do interneta pri izvajanju dela in učenja na daljavo. Deloma se je težav lotila Zveza aktivov svetov staršev Slovenije.

V času pandemije so uporabniki v stiku z operaterji in ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev v celoti odvisni od delovanja teh storitev. Ko storitve ne delujejo, so pomembne javno dostopne informacije, ki lahko olajšajo tudi organiziranje dela od doma. Regulator elektronskih komunikacij je v prvih tednih po razglasitvi epidemije žal povsem zatajil.

Pohvaliti je treba prizadevanja operaterjev, ki sproti nadgrajujejo omrežne kapacitete. Kljub temu smo od uporabnikov iz različnih koncev Slovenije dobili informacije, da so imeli težave in da je prihajalo do občasnih motenj ali prekinitev delovanja storitev. Nekateri uporabniki so imeli probleme zaradi neustreznih paketov, neustreznih priključkov, ponekod morda celo zaradi ozkih grl v dostopovnih omrežjih. 

Mnogi od doma praktično niso mogli delati. Med razlogi so navajali prepočasne odtočne hitrosti, kar je problem zlasti pri asimetričnih tehnologijah, kakršna je ADSL. Hitrosti, o katerih so poročali, ne omogočajo več normalnega dela. Nekatere aplikacije pri prenizkih hitrostih in prevelikih omrežnih zakasnitvah celo sploh ne delujejo.

Vzrok za slabše delovanje je lahko tudi v prevelikem številu naročnikov glede na zmogljivosti dostopovnega omrežja. Razmerja, ki so običajno omogočala dobro uporabniško izkušnjo, so povsem neprimerna za razmere, v katerih smo danes. Mnogi uporabniki, ki do interneta dostopajo izključno prek mobilnih omrežij, imajo prenizke količine zakupljenih podatkov za nemoteno delo in izobraževanje od doma. Njihove zahteve po prenosu podatkov so sedaj povsem drugačne kot v običajnih razmerah. Najbolj kritična skupina so mladi, ki za delo od doma (in zabavo) potrebujejo največ podatkov.

Zgostitve internetnega prometa in uporabniška izkušnja

Za delovanje in uporabo interneta v času pandemije torej ni pomembno le, da so omrežja sposobna prenesti velike količine podatkov. Uporabniki potrebujejo tudi zmogljiva dostopovna omrežja, zagotovljene dovolj visoke pritočne in odtočne hitrosti ter seveda primerne naročniške pakete. 

Količina podatkov, ki jih prenašamo v času pandemije koronavirusa, z vidika delovanja interneta ni največji vzrok za zaskrbljenost. Ta se skriva v naravi naših spletnih aktivnosti. Z delom in izobraževanjem od doma se je silovito povečala uporaba aplikacij, ki zahtevajo nizke omrežne zakasnitve, kot so videokonferenčne, videopretočne in podobne aplikacije. Problem torej ni v pretoku podatkov, ampak v večjih zahtevah po podatkih, ki morajo biti prek interneta preneseni brez zaznavnih zakasnitev.

Internet »ne ve«, katere aplikacije se uporabljajo prek omrežja. Prav tako »ne ločuje« prometa glede na vrsto podatkov, ki se prenašaje po omrežju, in vse podatke obravnava enako. Internet je bil zgrajen, da čim bolj zanesljivo prenaša čim več podatkov in na načelu internetne nevtralnosti. 

Če je nek del omrežja preveč obremenjen, se prenos upočasni. Zgostitve prometa običajno ne zaznamo in za večino aplikacij ne predstavlja večjega problema. Povsem drugače je ob uporabi aplikacij in storitev, ki zahtevajo nizke omrežne zakasnitve. Pri teh aplikacijah pridejo preobremenitve interneta še kako do izraza. Zato so v preteklih dveh tednih občasno imeli težave tudi slovenski uporabniki spletnih videokonferenčnih in izobraževalnih platform.

Preobremenjene spletne aplikacije in platforme

Na udaru pa ni le internetna infrastruktura, ampak tudi spletne aplikacije in platforme. Ponudniki, ki niso uspeli pravočasno zagotoviti povečanih procesnih in pomnilniških zmogljivosti, so imeli resne težave. 

Problemi so se najprej pojavili na Kitajskem. Med izbruhom epidemije koronavirusa v Wuhanu so se prvi s težavami soočili ponudniki spletnih iger. S širitvijo epidemije so kmalu po uvedbi strogih omejitev gibanja poročali o težavah pretočnih storitev iQiyi spletnega velikana Baidu. Zaradi povečanega obsega prometa so se sesule tudi popularne aplikacije za delo od doma, kot so videokonferenčne storitve in pisarniške aplikacije DingTalk ponudnika Alibaba in WeChat Work ponudnika Tencent.

Po razglasitvi pandemije o težavah poročajo tudi iz Evrope in ZDA. Večji ponudniki oblačnih storitev in pretočnih vsebin so se uspeli pripraviti na povečanje prometa in so nadgrajujejo svoje kapacitete. Največji imajo strežniške kapacitete blizu internetnih vozlišč ali celo blizu dostopovnih omrežij. Najpopularnejše spletne platforme za pretočne vsebine so znižale kakovost video vsebin (iz visoke na standardno ločljivost).

V Sloveniji so bile prvi teden po prekiniti šole najbolj na udaru Arnesove spletne storitve, kjer so zaznali od deset do stokrat večje število uporabnikov. Zaradi tega je v prvih dneh prišlo do zasičenja in težav pri delovanju storitev. Kot vidimo v javni objavi na Arnesovi spletni strani, so problem morali reševati s pomočjo podjetij, saj z lastnimi zmogljivostmi (in razpoložljivimi investicijskimi sredstvi) povečanemu povpraševanju niso mogli slediti. 

Število uporabnikov storitve Arnes Učilnice (sistem Moodle) v preteklem mesecu (Arnes).

 

Koronavirus šok terapija za slovensko digitalno družbo

Država ogromno denarja namenja za izobraževalno informacijsko infrastrukturo in za izobraževanje nasploh. Vendar infrastruktura na krizne razmere ni bila pripravljena. Prav tako ne učitelji. Izkazalo se je, da je digitalizacija v šolstvu potekala prepočasi, kljub dolgoletnim prizadevanjem za digitalizacijo izobraževanja. 

Slovenske izobraževalne rešitve in infrastruktura niso bile prva izbira mnogih fakultet. Morda zaradi svoje togosti, morda preprosto zato, ker ne uspejo slediti razvoju v svetu.

Fakultete so namesto slovenskih rešitev in platform za poučevanje na daljavo raje uporabljale fleksibilnejše tuje oblačne rešitve, kot so Zoom, GoToMeeting, Webex in Microsoft Teams. Večina se ob tem ni ukvarjala z vprašanjem izpostavljanja zasebnosti svojih učencev, dijakov in študentov. Nekateri so na lastnih strežnikih postavili odprtokodne sisteme, kot je BigBlueButton.

Dva tedna razvojnega preskoka v šolstvu

Presenetljivo je, da so nekatere fakultete takoj nadaljevale delo s spletnim izobraževanjem. To je povečini potekalo na klasičen način, le prek spleta. Učitelji so preizkušali nove tehnologije in aplikacije, prav tako nove modele učenja in poučevanja na daljavo. S povsem novimi izzivi so se soočili tudi učenci, dijaki in študenti. 

Kriza je vzpodbudila inovativnost in angažma na vseh ravneh. Sprožila je miselni preskok in spodbudila digitalno preobrazbo, ki je bila pred tem nepredstavljiva. V štirinajstih dneh so šole in učitelji naredili večji korak, kot prej v desetletju ali več. Nihče se več ne sprašuje, ali je tehnologija lahko v pomoč kot orodje pri pedagoškem procesu, ampak se vsi sprašujejo, kako jo uporabiti. To je ključni premik v miselnosti učiteljev. 

Ob tem pa moramo opozoriti na ugotovitve Zveze aktivov svetov staršev Slovenije v nedavni anketi med starši, da se pojavljajo težave pri delovanju storitev kot so spletne učilnice, da prihaja do velikih razlik med šolami pri načinu poučevanja na daljavo in da vsi otroci nimajo enakih možnosti za delo od doma. 

Po mnenju Foruma za digitalno družbo je treba takoj ustaviti nastajanje prevelikih razlik tako med šolami kot med otroki. Učiteljem in šolam, ki nimajo dovolj znanja, je treba priskočiti na pomoč pri organiziranju poučevanja na daljavo. Nemudoma je treba ponuditi pomoč tudi otrokom, ki nimajo primernih možnosti za delo od doma.

Ni sprejemljivo, da se v kriznih razmerah povečujejo razlike med otroki in da tisti iz socialno šibkejših družin nimajo enakih možnosti za delo od doma. Vsem družinam in otrokom, ki nimajo (primernega) dostopa do interneta in digitalne tehnologije, je treba takoj zagotovi ustrezno pomoč. Če tega ne bomo storili, bodo socialno šibkejši posledice krize čutili še dolgo po tem, ko bo koronavirus že premagan.

Pri iskanju rešitev za socialno šibkejše družine lahko ponovno vidimo, zakaj bi javne storitve — od upravnih do izobraževalnih — morale temeljiti na odprtih standardih in odprtih formatih, ob zagotavljanju čim širše povezljivosti sistemov in storitev. Socialno šibkejši namreč nimajo denarja za drago strojno opremo in komercialne licence za programsko opremo.

Odziv ljudi nas navdaja z optimizmom

Slovenija je bila na krizne razmere, ki so za več tednov ohromile celotno državo, slabo pripravljena. Razkrile so se vse slabosti nezadostne uporabe digitalnih tehnologij in prepočasne digitalne transformacije. Slovenija na področju informacijske družbe že vrsto let stagnira. V večini primerov ne gre za pomanjkanje domačega znanja, ampak za splošno neznanje in ignoranco vseh garnitur izvršne oblasti do digitalizacije in informacijske družbe v zadnjem desetletju. 

V Forumu za digitalno družbo smo vlade ves čas opozarjali na sistemske pomanjkljivosti, a se kaj dosti ni spremenilo. Namesto z razvojnimi vprašanji in sledenjem splošnemu javnemu interesu, so so ekipe na ministrstvih in agencijah raje ukvarjale s političnim kadrovanjem in služile parcialnim interesom.

V sedanjih razmerah nas z optimizmom navdaja odziv ljudi, ki so se hitro prilagodili novim razmeram in pokazali veliko mero prilagodljivosti ter iznajdljivosti. To je lahko dobro popotnica za digitalno preobrazbo, s katero ne bomo le bolje pripravljeni na podobne krizne razmere, ampak bomo izboljšali tudi življenje ljudi.