Odbor OZN za pravice oseb z invalidnostmi kritično o digitalni dostopnosti v Sloveniji

Slovenija je letos Odboru OZN za pravice oseb z invalidnostmi prvič predstavila svoje poročilo o uresničevanju Konvencije o pravicah oseb z invalidnostmi. Vladna stran v svoje poročilo ni vključila alternativnih pogledov, zato sta bili odboru predstavljeni dve ločeni senčni poročili.

Pri pripravi enega od obeh senčnih poročil je sodeloval tudi Forum za digitalno družbo, in sicer predvsem pri členih konvencije o dostopnosti informacij in komunikacij (9. člen) in svobode izražanja in mnenja ter dostopa do informacij (21. člen). Senčno poročilo in dodatna pojasnila so bila odboru predstavljena pred uradno predstavitvijo slovenskega vladnega poročila, ki je potekala 22. in 23. februarja v okviru 19. zasedanja.

Odbor OZN za pravice oseb z invalidnostmi je v svojih sklepnih ugotovitvah v zvezi z izvajanjem 9. člena konvencije izrazil zaskrbljenost zaradi:

  • zamujanja pri izvajanju politike in uveljavljanju zakonodaje s področja dostopnosti. Opozoril je zlasti na neizvajanje Strategije o dostopni Sloveniji, neizvajanje Zakona o izenačevanju možnosti invalidov in zamujanje pri zagotavljanju minimalnih standardov dostopnosti dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, tako s strani vladnega kot zasebnega sektorja;
  • nedostopnosti javnih zgradb in storitev, vključno z javnim prevozom, ki ostaja nedostopen, še posebej izven urbanih področij;
  • slabe digitalne dostopnosti, pomanjkljive dostopnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij in storitev ter radiotelevizije;
  • nezadostnih ukrepov za zagotavljanje dostopnosti informacij in komunikacij za osebe s psihosocialnimi in/ali intelektualnimi oviranostmi, ne glede na obveznosti, ki jih določa evropska Direktiva o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja

Na podlagi teh ugotovitev, odborovega splošnega komentarja št. 2 (2014) o dostopnosti, Ciljev trajnostnega razvoja, in sicer namenskega cilja št. 9 in objektnih ciljev 11.2 in 11.7, je odbor državi predlagal, da

  • zagotovi, da Strategija o dostopnosti Slovenije in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov v celoti implementirata in izvajata; nadalje priporoča sprejem jasnih standardov dostopnosti (5. odstavek 8. člena ZIMI) in ukrepov za uveljavljanje sankcij v primeru neskladnosti s standardi dostopnosti;
  • pripravi izvedbene ukrepe za izvedbo dostopnosti storitev javnega prevoza in dostopnost vseh zgradb, ki so odprte za javnost, poveča proračunska sredstva za izvajanje tovrstnih ukrepov, še zlasti izven urbanih območij;
  • sprejme strategijo in politiko za zagotavljanje dostopnosti javnega naročanja in zahteva obvezno upoštevanje teh politik tudi s strani zasebnega sektorja;
  • zagotovi polno implementacijo evropske Direktive o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, še posebej v izobraževalnem sektorju;
  • zagotovi promocijo in razpoložljivost podpornih in alternativnih načinov komuniciranja in lahko berljivih informacij.

V zvezi z izvajanjem 21. člena konvencije je Odbor OZN za pravice oseb z invalidnostmi izrazil zaskrbljenost zaradi:

  • nezadostne dostopnosti do vseh, javnih in zasebnih informacijskih in komunikacijskih storitev, vključno s televizijo in internetom, za vse osebe z invalidnostmi, še posebej za osebe z intelektualnimi invalidnostmi;
  • nezadostnega zagotavljanja znakovnega jezika, Braillove pisave, podpornih in alternativnih načinov komunikacije ter vseh ostalih sredstev načinov in oblik dostopne komunikacije, vključno z lažjim branjem, s strani javnih oblasti na nacionalni in lokalni ravni;
  • pomanjkljivim izvajanjem Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika.

Na podlagi teh ugotovitev je odbor državi predlagal, da sprejme časovno zavezujočo strategijo in zagotovi proračunska sredstva, da bi lahko zagotovila:

  • dostopnost informacij in komunikacij, ki jih ponujajo vsi ponudniki javnih in zasebnih medijskih storitev, vključno s televizijo in internetom, za vse osebe z invalidnostmi;
  • oblikovanje standardov za uporabo znakovnega jezika, Braillove pisave, podporne in alternativne komunikacije, vključno z lahkim branjem, in vsa druga dostopna sredstva, načine in formate komunikacije, vključno z mobilnimi aplikacijami in z implementacijo v javnem in zasebnem sektorju;
  • priznanje slovenskega znakovnega jezika kot uradnega jezika s strani države, usposabljanje tolmačev znakovnega jezika in taktilnih tolmačev kot tudi učiteljev, javnih uslužbencev in staršev za slovenski znakovni jezik.