Ustavimo reformo avtorske zakonodaje, ki bo spremenila internet

Odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) bo na zasedanju 20. in 21. maja odločal o predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Direktiva prinaša sporne določbe, ki bodo spremenile internet kot ga poznamo in imele širše negativne učinke.

• člen 13 (vsebine, ki jih naložijo uporabniki) ustvarja nov režim odgovornosti za veliko število spletnih platform, ki je v nasprotju z direktivo o elektronskem poslovanju in v nasprotju z željo številnih držav članic, predvsem pa ni bila opravljena primerna presoja vpliva novega režima. Člen ustvarja nov sistem za odstranjevanje vsebine, ki ne zahteva obvestila, kot ga določa direktiva o elektronskem poslovanju. Imetniki pravic naj bi platforme le obvestili o svojih delih, ne da bi morali navesti, kje se ta dela nahajajo, odgovornost za iskanje in odstranjevanje spornih vsebin pa bi se prenesla na platforme. To pomeni, da bi morale spletne platforme, vključno z repozitoriji znanstvenih del in svobodnega programja (tj. proste programske opreme), namestiti avtomatske filtre za iskanje in odstranjevanje del, ki kršijo avtorske pravice imetnikov pravic;
• člen 11 (pravice založnikov medijskih publikacij) se osredotoča zgolj na vzpostavljanje pravic založnikov in predstavlja grožnjo za pravico do informiranja. Člen pomeni razširitev licenciranja na spletne povezave na novice, na uporabo naslovov ter na uporabo kratkih delov besedil. Uveljavitev tega člena bi postavila pravo EU v nasprotje z Bernsko konvencijo, ki v členu 2(8) iz varstva izvzema dnevne novice ali razne vesti, ki imajo značaj navadnega tiskovnega sporočila;
• členi 4 do 9 ustvarjajo okolje, ki izobraževalcem, raziskovalcem, študentom in strokovnjakom s področja kulturne dediščine omogoča, da lahko v digitalnem okolju ustvarjajo, ohranjajo in delijo svoje znanje in evropsko kulturo. Eksplicitno je treba zagotoviti , da izjem v teh členih ni mogoče zaobiti s pogodbenimi določili ali z varstvom tehničnih ukrepov;
• člen 3 (tekstovno in podatkovno rudarjenje) omejuje tekstovno rudarjenje zgolj na raziskovalne organizacije in za namen znanstvenega raziskovanja, kar pa ni smisleno. Izjemo glede tekstovnega in podatkovnega rudarjenja bi morali razširiti na vse, vključno s podjetji in družbo nasploh, ki imajo zakonit dostop do del, ne glede na namen.