Forum za digitalno družbo opozarja na neprimernost predloga zakona o delovanju spletnih platform sodelovalnega gospodarstva, ki ga je skupina poslancev vložila v zakonodajni postopek. Pripravljen je bil nepregledno, brez širokega sodelovanja javnosti. Predlagatelji ne ponujajo odgovorov na ključna vprašanja, povezana s pravnim urejanjem sodelovalnega gospodarstva. Izzivov in tveganj ne naslavljajo celovito, ampak skušajo v predvolilnem času za ozek segment akterjev sodelovalnega gospodarstva zagotoviti bistveno ugodnejšo obdavčitev prihodkov. Sprejetje predlaganega zakona ne bi povečalo jasnosti in predvidljivosti regulativnega okvira za delovanje spletnih platform sodelovalnega gospodarstva. Forum poziva državni zbor, da zagotovi transparentno nadaljnjo obravnavo predloga zakona o delovanju spletnih platform sodelovalnega gospodarstva in omogoči kakovostno ter odprto soočenje strokovnih mnenj.

O predlogu zakona

Skupina poslancev je 1. marca v zakonodajni postopek vložila predlog zakona o delovanju spletnih platform sodelovalnega gospodarstva. Podlage za zakon so vladne ekipe pripravljale dobri dve leti, a jim predloga v zakonodajni postopek ni uspelo vložiti po redni poti. Kolegij predsednika državnega zbora je na seji 28. marca predlog zakona potrdil kot primernega za nadaljnjo obravnavo in ga posredoval v drugo branje matičnemu delovnemu telesu – odboru za gospodarstvo.

Predlagatelji želijo z zakonom urediti dostop do trga za spletne platforme sodelovalnega gospodarstva in ponudnike, ki se bodo na enostaven in preprost način registrirali, kar naj bi zagotavljalo transparentno poslovanje. Prav tako želijo doseči boljše izkoriščanje obstoječih virov, saj naj bi sodelovalno gospodarstvo uporabljalo obstoječa premalo izkoriščena sredstva. Predvsem pa želijo določiti najvišji dohodek, do katerega veljajo izjeme za ponudnike, ki ponujajo lastno blago in storitve prek spletne platforme sodelovalnega gospodarstva.

V EU zadržani pri urejanju sodelovalnega gospodarstva

Evropska komisija je junija 2016 objavila sporočilo z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo, v katerem je obravnavala pomisleke glede negotovosti v zvezi s pravicami in obveznostmi različnih akterjev v sodelovalnem gospodarstvu. S sporočilom je želela dati nezavezujoče smernice za uporabo veljavne zakonodaje EU pri poslovnih modelih sodelovalnega gospodarstva, ni pa želela področja enovito urediti na ravni EU.

Junija 2017 se je odzval Evropski parlament in z Resolucijo o Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo pozval k jasnejšim evropskim smernicam. Zavzel se je za enotnejše urejanje sodelovalnega gospodarstva. Predvsem bi morali odpraviti regulativna siva področja, saj ni vedno jasno, kateri evropski predpisi veljajo, kar vodi do velikih razlik med članicami zaradi nacionalnih, regionalnih in lokalnih predpisov ter sodne prakse. To le še povečuje razdrobljenost enotnega trga.

Ne glede na razdrobljenost evropskega trga in neenotnost ureditve sodelovalnega gospodarstva še nobena država članica EU ni sprejela posebnega zakona, s katerim bi področje uredila. Po zagotovilih pripravljavcev zakona je Italija doslej edina država v svetovnem merilu, ki se je odločila za regulacijo sodelovalnega gospodarstva s sprejemom posebnega zakona, ki naj bi področje celovito pravno urejal. Po našem pregledu stanja v EU je več držav članic dopolnilo obstoječo zakonodajo. Nekatere so z amandmaji preprečile konkurenco, ki jo predstavljajo novi poslovni modeli sodelovalnega gospodarstva, druge, zlasti manjše države, so konkurenco omogočile.

Italijanski zakon, ki še ni sprejet, je deležen številnih kritik. Predvsem naj ne bi bil domišljen in naj ne bi pokrival bistvenih področij sodelovalnega gospodarstva. Zakon ne vključuje problematike socialne varnosti, ne razmejuje med delavcem in opravljanjem storitev v okviru sodelovalnega gospodarstva in problemi delovnopravnega varstva delavcev, ki iz tega statusa izhajajo, ne razlikuje med konceptom ekonomskega najema osnovnih sredstev in konceptom sodelovalnega gospodarstva ter arbitrarno določa sistem obdavčitev. Poleg tega začetek opravljanja dejavnosti pogojuje s predhodno odobritvijo opravljanja storitve.

Predlog zakona sodelovalnega gospodarstva ne ureja celovito

Slovenija bi bila med prvimi v EU, ki bi sprejela zakon o sodelovalnem gospodarstvu. Zato so poslanci s predlogom še posebej pohiteli in pri tem kršili temeljna načela priprave predpisov. Predlog zakona je bil pripravljen brez predhodne široke javne razprave in dan v zakonodajni postopek mimo vlade, s čimer ni bilo spoštovano načelo transparentnosti priprave predpisov.

Glede na namen in vsebino zakona o delovanju spletnih platform sodelovalnega gospodarstva ni nikakršne potrebe po hitenju. Zakon je nedorečen in sodelovalnega gospodarstva ne ureja celovito. Uvaja obvezno priglasitev platform pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in zagotavlja nižjo davčno stopnjo za platforme z letnimi prihodki do 2400 evrov, ne ureja pa bistvenih področij sodelovalnega gospodarstva.

Predlog zakona ne zaobjame zapletenih in raznolikih poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva, za katere je značilna decentralizacija in deprofesionalizacija na eni strani in na drugi strani udeležba novih gospodarskih subjektov, enakovrednih partnerjev oz. proizvajalcev–ponudnikov storitev in potrošnikov. Predlog zakona tudi ne ločuje med profesionalnimi ponudniki storitev oz. trgovci in potrošniki zaradi raznolikih odnosov, saj potrošnik nastopi v vlogi ponudnika storitev v transakciji med potrošniki (P2P) ali v transakciji med potrošnikom in podjetjem.

Predlagatelji zakona o sodelovalnem gospodarstvu ne podajo odgovora na vprašanje, v kolikšni meri obstoječi pravni okvir ureja zaščito potrošnikov kot ranljive stranke v poslovni transakciji. Prav tako ne odgovorijo na vprašanja o pravicah in dolžnostih različnih akterjev znotraj sodelovalnega gospodarstva. Brez ureditve teh vprašanja predlog zakona ne zmanjšuje negotovosti, s katero se srečujejo akterji sodelovalnega gospodarstva. Predlagatelji zakona bi morali ustrezno pojasniti zakonodajne obveznosti različnih akterjev znotraj sodelovalnega gospodarstva, pravice potrošnikov, sistem odgovornosti, status delavcev in samozaposlenih ter nenazadnje davčno ureditev.

Zgrešeni cilji predlagateljev

Forum za digitalno družbo je še posebej kritičen do ciljev predloga zakona, med katerimi so predlagatelji navedli omogočanje izkoriščanja prednosti novih oblik sodelovalnega gospodarstva. Pri tem nikjer niso navedli, na kakšen način je izkoriščanje prednosti sedaj onemogočeno in kako bo zakon to spremenil. Zakon tudi ne odpravlja pomislekov zaradi negotovosti glede pravic in obveznosti oseb, vključenih v sodelovalno gospodarstvo.

Neprimerno je med cilje zakona zapisati preprečevanje izogibanja zakonodaje in spodbujanje spoštovanja davčne zakonodaje. Podjetja in prebivalci v Republiki Sloveniji so zakone dolžni spoštovati. Za preprečevanje izogibanja zlasti davčne zakonodaje ima država že vzpostavljene mehanizme, ki jih predlagani zakon v ničemer ne spreminja niti jih ne dopolnjuje.

Predlagani zakon tudi ne bo povečal sledljivosti ekonomskih transakcij ponudnikov in spletnih platform sodelovalnega gospodarstva, s čimer naj bi zagotovili spoštovanje in izvrševanje davčnih predpisov, kot so med cilji zapisali predlagatelji zakona.

Zakon z ničemer ne omogoča hitrejšega in učinkovitejšega razvoja inovativnih idej znotraj sodelovalnega gospodarstva prek uporabe informacijskih tehnologij. Prav tako ne ureja pogojev za zagotavljanje primernega dostopa vseh državljanov do omrežja.

Nazadnje pa cilj zakona ne more biti boljša seznanjenost spletnih platform sodelovalnega gospodarstva in njihovih ponudnikov o pravnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati v Republiki Sloveniji. Tovrstne aktivnosti lahko pristojni državni organi izvajajo v okviru obstoječih pristojnosti in zanje ne potrebujejo novega zakona. Sicer pa tega vprašanja zakon neposredno sploh ne naslavlja.

Neprimerno parcialno urejanje sodelovalnega gospodarstva

V Forumu za digitalno družbo se zavedamo priložnosti in koristi sodelovalnega gospodarstva, a hkrati tudi izzivov in tveganj. Predlagani zakon, ki je bil pripravljen netransparentno, ne ponuja odgovorov na ključna vprašanja pravne ureditve sodelovalnega gospodarstva. Zato predlogu zakona o delovanju spletnih platform sodelovalnega gospodarstva nasprotujemo.

Pristojna ministrstva, ki so se s pravnim urejanjem sodelovalnega gospodarstva ukvarjala vsaj dve leti, celovitega zakona vse doslej niso uspela pripraviti. Sedanji predlog zakona je bil pripravljen na hitro in brez široke javne razprave, čemur v Forumu odločno nasprotujemo. Zavzemamo se za transparentne postopke priprave in sprejemanja vseh predpisov, tudi takšnih, ki jih ne pripravlja vlada, v katerih mora imeti javnost možnost sodelovanja v 30 do 60 dnevnih javnih posvetovanjih. Brez široke in primerno dolge javne razprave se zainteresirana javnost ne more kakovostno seznaniti z zakonodajnim predlogom, se nanj odzvati in vplivati na njegovo vsebino. Državljani imamo pravico sodelovati pri upravljanju javnih zadev, zlasti tudi pri sprejemanju predpisov, ki nas vse zadevajo.

Predlogu zakona o delovanju spletnih platform sodelovalnega gospodarstva nasprotujemo tudi vsebinsko. Sprejetje zakona ne bi bistveno povečalo jasnosti in predvidljivosti regulativnega okvira za delovanje spletnih platform sodelovalnega gospodarstva. Predlagatelj namreč ne odgovori na temeljna vprašanja v zvezi s pravnim okvirom, in sicer: katere določbe slovenskega pravnega reda se lahko uporabijo za sodelovalno gospodarstvo in ali lahko veljavni predpisi zagotovijo potrebno jasnost, krepitev položaja in zaščito različnih akterjev v sodelovalnem gospodarstvu?

Poleg tega predlagatelj zakona ne ponuja ključnih odgovorov, povezanih s pravnim urejanjem sodelovalnega gospodarstva. Loteva se le ozkega segmenta akterjev, ki mu omogoča bistveno ugodnejšo obdavčitev prihodkov. Ne le da je bil predlog zakona pripravljen na hitro in da ni bil deležen javne razprave, v predvolilnem času skušajo njegovi predlagatelji za ozek krog izvajalcev, tako se zdi, zagotoviti “le” davčne ugodnosti.