Poziv Svetu EU, da ne hiti z reformo avtorske zakonodaje

Ljubljana, 26. aprila — Prek 145 organizacij, ki predstavljajo širok spekter deležnikov, se je združilo v pozivu veleposlanikom držav članic EU, ki bodo razpravljali o reformi avtorske zakonodaje, da bolgarskemu predsedstvu ne podelijo mandata za pogajanje z Evropskim parlamentom.

Prek 145 organizacij (celotni seznam) je 26. aprila poslalo odprto pismo (pdf) o reformi avtorske zakonodaje EU veleposlanikom in namestnikom veleposlanikov držav članic EU pred sestankom Odbora stalnih predstavnikov vlad držav članic Evropske unije (COREPER), ki bo 27. aprila. Na tem sestanku želi bolgarsko predsedstvo dobiti mandat za pogajanja o reformi avtorske zakonodaje z Evropskim parlamentom.

Podpisniki izpostavljajo dve zadevi:

  1. zadnji predlog reforme avtorske zakonodaje, ki ga je pripravilo bolgarsko predsedstvo, je slab: ne odraža uravnoteženega kompromisa in ne naslavlja mnogih legitimnih zadržkov o reformi avtorske zakonodaje. Kot opozarjajo akademiki in podpisniki odprtega pisma, predstavlja zakonodajni predlog veliko grožnjo za svoboščine evropskih državljanov in podjetij, ogrozi lahko evropsko odprtost, konkurenčnost, inovacije, znanost, raziskovanje in izobraževanje;
  2. nobenega razloga ni za hitenje. Evropski parlament na pogajanja ni pripravljen, saj je glasovanje Odbora Evropskega parlamenta za pravne zadeve (JURI) napovedano šele za 20.-21. junij. Postavlja se vprašanje, kaj bi bolgarsko predsedstvo v desetih dneh ob izteku svojega mandata do 30. junija sploh lahko doseglo?Lahko  pa bi se s podeljenim mandatom omejil manevrski prostor naslednjemu predsedstvu, ki ga bo vodila Avstrija.

Podpisniki odprtega pisma — evropske, globalne in nacionalne organizacije iz 28 držav članic EU — predstavlja zagovornike človekovih in digitalnih pravic in svoboščin, zagovornike svobode medijev, založnike, novinarje, knjižnice, znanstvene in raziskovalne institucije, izobraževalne institucije, vključno z univerzami, predstavnike ustvarjalcev, potrošnikov, razvijalcev programske opreme, zagonskih podjetij, tehnoloških podjetij in ponudnikov dostopa do interneta. Ti izražajo, tokrat še močneje, globoko zaskrbljenost glede reforme avtorske zakonodaje in umetno ustvarjene nujnosti za pogajanja tik pred iztekom bolgarskega predsedovanja Svetu EU.

Hitenje ni primerno, še zlasti ker:

  • kaže na omalovažujoč odnos predsedstva do ponavljajočih opozoril, ki prihajajo iz širokega spektra evropskih deležnikov in strokovnjakov, vključno z akademiki, izobraževalci, nevladnimi organizacijami, ki predstavljajo zagovornike človekovih in digitalnih pravic in svoboščin, zagovornike svobode medijev, razvijalce programske opreme in zagonska podjetja;
  • je pospremljeno z izključevanjem nacionalnih ekspertov iz držav članic iz razprav Sveta EU, ki nasproti strokovno utemeljenim argumentom sprejema politične kompromise.

Podpisniki opozarjajo države članice EU, če bodo sprejele kompromisni predlog bolgarskega predsedstva: 

  • bo evropsko zakonodajo težko prenesti v nacionalno zakonodajo držav članic, pod vprašaj se postavlja celo zakonitost predloga glede na Listino EU o temeljnih pravicah in Bernsko konvencijo, ob številnih pravnih negotovostih in kolateralni škodi, ki jo predstavlja;
  • bo velik razkorak med izraženimi nameni in škodo, ki bi jo takšna zakonodaja povzročila. 

Povzetek ključnih pripomb:

  • člen 13 (vsebine, ki jih naložijo uporabniki) ustvarja nov režim odgovornosti za veliko število spletnih platform, ki je v nasprotju z direktivo o elektronskem poslovanju in v nasprotju z željo številnih držav članic, predvsem pa ni bila opravljena primerna presoja vpliva novega režima. Člen ustvarja nov sistem za odstranjevanje vsebine, ki ne zahteva obvestila, kot ga določa direktiva o elektronskem poslovanju. Imetniki pravic naj bi platforme le obvestili o svojih delih, ne da bi morali navesti, kje se ta dela nahajajo, odgovornost za iskanje in odstranjevanje spornih vsebin pa bi se prenesla na platforme. To pomeni, da bi morale spletne platforme, vključno z repozitoriji znanstvenih del in svobodnega programja (tj. proste programske opreme), namestiti avtomatske filtre za iskanje in odstranjevanje del, ki kršijo avtorske pravice imetnikov pravic;
  • člen 11 (pravice založnikov medijskih publikacij) se osredotoča zgolj na vzpostavljanje pravic založnikov in predstavlja grožnjo za pravico do informiranja. Člen pomeni razširitev licenciranja na spletne povezave na novice, na uporabo naslovov ter na uporabo kratkih delov besedil. Uveljavitev tega člena bi postavila pravo EU v nasprotje z Bernsko konvencijo, ki v členu 2(8) iz varstva izvzema dnevne novice ali razne vesti, ki imajo značaj navadnega tiskovnega sporočila;
  • člen 3 (tekstovno in podatkovno rudarjenje) omejuje tekstovno rudarjenje zgolj na raziskovalne organizacije in za namen znanstvenega raziskovanja, kar pa ni smisleno. Izjemo glede tekstovnega in podatkovnega rudarjenja bi morali razširiti na vse, vključno s podjetji in družbo nasploh, ki imajo zakonit dostop do del, ne glede na namen;
  • členi 4 do 9 ustvarjajo okolje, ki izobraževalcem, raziskovalcem, študentom in strokovnjakom s področja kulturne dediščine omogoča, da lahko v digitalnem okolju ustvarjajo, ohranjajo in delijo svoje znanje in evropsko kulturo. Eksplicitno je treba zagotoviti , da izjem v teh členih ni mogoče zaobiti s pogodbenimi določili ali z varstvom tehničnih ukrepov.

Podpisniki še opozarjajo, da posamezni členi niso bili deležni ustrezne presoje vplivov. Prav tako niso bili raziskani medsebojni vplivi omenjenih členov.