Slovenija potrebuje suvereno digitalno politiko

Slovensko gospodarstvo je s pravočasno digitalno preobrazbo in robotizacijo uspelo ohraniti konkurenčne prednosti, ki so jih nekoč predstavljali nižji stroški dela. Prednosti pa se manjšajo in konkurenčnost bo v prihodnje še bolj odvisna od hitrosti ter uspešnosti podjetij pri prilagajanju spremembam. Vprašanje je, kako lahko država prispeva k uspešnosti gospodarstva z ustvarjanjem pogojev za razvoj in uvajanje digitalnih tehnologij.

Na drugih področjih je Slovenija veliko prednosti, ki jih je imela pred vstopom v EU, že izgubila. V primerjavi z razvitimi državami se prepočasi razvija, kar lahko ogrozi tudi njen nadaljnji gospodarski razvoj. 

Po vstopu v EU je Slovenija opustila načrtovanje lastnih digitalnih politik in nekritično prevzema evropske, pa še te običajno z veliko zamudo. Opustila je celostno načrtovanje in administracija ni več sposobna pripraviti kakovostne celovite digitalne politike. 

Stanje je bilo še posebej zaskrbljujoče v mandatu vlade 2014–2018. Opozorili smo na vgrajeno nasprotje interesov v resornem ministrstvu. Po mnenju sogovornikov pa je bila digitalna politika tudi pod prevelikim vplivom korporacij in zunanjih akterjev. Slovenija je izgubila suverenost na tem področju, sprejetih politik celo ni izvajala ali pa je zakonodajo in ukrepe sprejemala ter izvajala v nasprotju s sprejeto politiko.

V Forumu za digitalno družbo smo identificirali dejavnike sprememb, ki bodo vplivali na digitalno družbo. Na tej podlagi smo pripravili predloge ciljev in ukrepov, ki so pomembni za razvoj digitalne družbe v prihodnjih petih letih.

Med cilji posebej izpostavljamo naslednji tri:

  • vodenje suverene digitalne politike države,
  • krepitev digitalnih veščin in kompetenc,
  • uvajanje odprtih pristopov na vseh ravneh. 

Suverena digitalna politika države 

Država mora imeti suvereno digitalno politiko. Mednarodno konkurenčna slovenska podjetja dokazujejo, da je konkurenčno in močno gospodarstvo mogoče zagotavljati le s proaktivnostjo, prožnostjo in lastnimi pristopi. 

Sledenje evropskim politikam, ki se povrhu uvajajo z večletnimi zamudami, in prevelika odvisnost od tujih korporacij, srednje in dolgoročno ne zagotavlja uspešnega razvoja države. 

Doslej je prilagodljivost podjetij zadoščala za uspešen gospodarski razvoj. A to v prihodnje morda ne bo dovolj, saj Slovenija izgublja prednosti na nekaterih ključnih področjih. 

Za nadaljnji uspešen razvoj moramo razumeti ključne dejavnike uspeha in razvijati celovite pristope ter politike. 

Digitalne veščine in kompetence

Dosedanji uspešen razvoj Slovenija je temeljil na lastnih virih. To paradigmo je treba razvijati še naprej, kar pomeni zlasti spodbujanje študija naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) ter krepitev znanja, digitalnih veščin in kompetenc za prihodnost. 

Pri tem mislimo na programe za vse generacije, a posebej izpostavljamo prilagajanje izobraževalnega sistema za prihodnje izzive. Za večjo dostopnost in učinkovitost programov je treba omogočiti in spodbujati tudi učenje, študij ter usposabljanje na daljavo.

Digitalno preobrazbo Slovenije bo treba v večji meri graditi na domačem gospodarstvu. Z usmerjanjem javnih investicij v domače digitalne rešitve se lahko pospeši njegov razvoj ter sprosti inovacijski potencial ter ustvari pogoje tudi za globalni preboj. 

Odprti pristopi in tehnologije

Suverenost države je odvisna tudi od tehnologij, ki jih uporablja javna uprava. Ta bi si morala prizadevati za čim večjo odprtost tehnologij, standardov in platform, ki omogočajo medsebojno povezljivost sistemov ter izmenjavo dokumentov v okviru javne uprave in s podjetji ter državljani.

Uspešnost politik in zakonodaje pa je odvisna tudi od odprtosti procesov. Uspešnejše so politike in zakonodaja, pripravljene v odprtih javnih posvetovanjih ali ob uporabi odprtega večdeležniškega dialoga. Zato bi država morala spodbujati večdeležniški dialog, aktivno državljanstvo in participacijo ter uporabo odprtih sodelovalnih platform. 

Več lahko preberete v našem mnenju (PDF).